RESTAVRIRANJE
Jadrnica Galeb je v Piran prispela v dokaj slabem stanju, kar je Pomorski muzej Sergeja Mašere v Piranu postavilo pred zahtevno nalogo – popolno obnovo. Kljub neizkušenosti in zahtevnosti projekta so se zaradi finančnih razlogov odločili za lastnoročno obnovo.
V slabem stanju je bil zlasti trup jadrnice, ker so bili leseni zunanji deli plovila dotrajani. Obnova trupa je povzročala težavo kar nekaj let, saj je epoksidni nanos (predvsem nad vodno linijo) neprestano pokal. To je bila deloma posledica napak med popravili in izbire preveč togega oz. premalo elastičnega materiala, deloma pa tudi posledica prve obnove iz leta 1958. Takrat so trup povišali za približno 20 cm ter za novi del uporabili oplate hrastovine. Po zapiskih ladjedelnice je starejši del oplate izdelan iz borovega lesa, in ker imata ti dve vrsti lesa različne raztezne lastnosti, je največ razpok nastalo na spoju med obema vrstama lesa. Ta težava je bila odpravljena z večkratnimi posegi in z nenehnim saniranjem razpok, tako da se v večjem obsegu ne pojavlja več. Izjema je predel spojev naknadne dograditve, zlasti na mestih bočnih vpetij jambora in drugih mestih z večjimi zunanjimi obremenitvami.
Celoten postopek obnove je bil obsežen in finančno zahteven, potekal pa je po fazah glede na dotrajanost posameznih delov jadrnice.
Cilj je bil, da se jadrnica kljub zamenjavi nekaterih delov ohrani v kar se da izvirni obliki. Prva dela leta 1994 so vključevala zamenjavo popolnoma dotrajane palube in zaščito dokaj uničenega trupa.
Notranjo opremo jadrnice, kot so postelje, klopi in omarice, so odstranili. Vsa jadra je bilo potrebno v celoti zamenjati, saj so bila stara nepopolna in zaradi obrabljenosti neprimerna za tekmovanja. Ker se je jadrnico Galeb želelo predstaviti tako na regatah starih plovil kot tudi na regatah odprtega tipa, se je poleg novih originalnih jader naredilo tudi večja jadra tipa »top genova« in »spinaker«, saj so bila izvirna sprednja jadra premajhna za šibke vetrovne razmere. Ti dve jadri, ki sta drugačni od originalnih, sta takšni, da jih je mogoče sneti v celoti, skupaj z mehanizmi za upravljanje. Tako osnovna različica jadrnice ostaja nespremenjena in še naprej izpolnjuje pravila razreda M6. Vsa jadra so zasnovali in izdelali v podjetju Supreme Sails iz Izole v lasti Petra Podunavca, ki je tudi eden od Galebovih krmarjev na regatah, v sodelovanju s Pomorskim muzejem v Piranu.
Medtem je podjetje Metal Ceramica iz Sečovelj opravilo zamenjavo vseh jambornih jeklenih vrvi. Obnovo vseh okovij na jadrnici sta opravila prav tako izkušena jadralca in pogosta člana Galebove posadke, brata Vinko in Vlado Čendak.
Od leta 2003 do 2005 se je Galeb udeležil desetih regat in skoraj vedno končal na prvem mestu v svoji kategoriji. Nato je ena od turističnih ladjic, privezanih v bližini, zlomila Galebov izjemen 14-metrski jambor.
Repliko, ki so jo naročili v ladjedelnici na Reki, so morali po nekaj letih sneti, ker je poškodovala vpetje jambora. Od takrat je bila jadrnica Galeb privezana v mandraču pred Pomorskim muzejem in tako postala edini plavajoči muzejski eksponat. Franco Juri, direktor muzeja, je pojasnil, da je bilo zaradi pomanjkanja razpoložljivih sredstev jadrnico nemogoče popolnoma prenoviti.
Kljub temu so jadrnico vsako leto in pol za nekaj dni dvignili iz vode v Marino Portorož, ki je nudila brezplačne storitve, vključno z dvigovanjem in spuščanjem ter pranjem podvodnega dela jadrnice. Brez njihove podpore bi bilo ohranjanje tega dela slovenske pomorske dediščine praktično nemogoče.
Kljub opravljenemu je Galeb potreboval oskrbo na višji ravni: zaradi dotrajanosti materialov, predvsem lesenih konstrukcijskih delov, je bil potreben temeljit in sistematičen pristop k izdelavi večplastnega konservatorskega načrta.
Za obnovo je bil v septembru 2020 objavljen javni razpis, na katerem je bila izbrana ladjedelnica Alto Adriatico Custom iz kraja Monfalcone (Tržič), ki je specializirana za obnovo lesenih plovil.
Projekt obnove, ki bo Galebu omogočil, da ponovno zajadra do konca leta 2021, je bil skrbno dokumentiran s strani muzeja in bo priložnost za oglede in delavnice študentov Fakultete za pomorstvo in promet ter Srednje pomorske šole v Portorožu.
Med popolnim zaprtjem so v ladjedelnici uspeli kupiti in prejeti ves les, ki so ga potrebovali za obnovo. Les za oplato je dobavilo slovensko podjetje Javor, ki je tako izdelalo 3 mm mahagonijev furnir, primeren za diagonalno lepljenje dveh slojev visokokakovostne epoksidne smole (»strip planking«).
15. decembra 2021 je jadrnica Galeb prispela v industrijsko cono Lisert v kraju Monfalcone (Tržič), kjer so jo zaupali ladjedelskima mojstroma Odilu Simonitu in Paolu Skabarju, ki vodita ladjedelnico Alto Adriatico Custom ter njunemu partnerju Federicu Lenardonu, obrtniškemu nasledniku Carla Sciarrellija.
»Izvedli smo vrsto del, da bi jo naredili primerno ne le za muzejski eksponat ali jadranje, temveč predvsem za regate. Naš načrt obnove je predvideval okrepitev reber, oplat in kobilice, rekonstrukcijo jambora za plovbo, poleg tega pa tudi nekaj »lepotnih posegov«, estetskega dela, da jo naredimo tudi lepo. Mislim, da bodo dela potekala 8, 10 mesecev. Morda jo bomo v tem letu (2021) lahko dokončno vrnili v morje.«
Ocene Simonit so bile nekoliko presežene: 23. junija 2022 so v ladjedelnici Alto Adriatico Custom ob prisotnosti županov občin Monfalcone in Pirano ter direktorja Muzeja pomorja Piran splovili ladjo Galeb.
